slo | eng | ger  
 
 
 







Čebelarska zveza
Slovenije







DOMOV
Ljubitelji čebel, čebelarstva, zdravega okolja in zdravega načina življenja!
Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost. Že pred več kot 230 leti je znanje slovenskega podeželskega malega kmeta – čebelarja svetu predstavil Anton Janša (1734–1773), prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju. Sto let pozneje je območje zaslovelo s svojo čebeloApis mellifera carnica, ki je kmalu postala znana po vsem svetu.
V zadnjih letih se čebelarstvo vztrajno uveljavlja kot enakopravna kmetijska dejavnost. Slovenija si je v predpristopnih pogajanjih za včlanitev v Evropsko unijo zagotovila možnost, da z nacionalno zakonodajo uredi način trženja plemenskega čebeljega materiala in tako uveljavi zaščito avtohtone kranjske sivke.
Čebele so še vedno enakomerno poseljene po celotnem območju Slovenije, s tem pa pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi. Z opraševanjem samoniklih in gojenih rastlin daleč največ prispevajo k pridelavi hrane. Mednarodna strokovna javnost pripisuje opraševanju 10- do 20-krat večji gospodarski pomen, kot je neposredni gospodarski pomen čebel za pridelavo čebeljih pridelkov.
Čebele pa niso pomembne opraševalke le v poljedelstvu, saj se tudi njihovemu opraševanju lahko zahvalimo za izjemno biotsko raznovrstnost v naši državi. V Sloveniji živi več kot 22.000 različnih vrst živih organizmov, to pa naš majhen prostor uvršča med naravno najbogatejša območja Evrope. Strokovnjaki tudi dodajajo, da lahko o Sloveniji – tudi zaradi avtohtone kranjske čebele – govorimo kot o evropskem biotskem parku.
Čebelarska zveza Slovenije je društvena, neprofitna strokovna organizacija, ki so jo leta 1873 ustanovila čebelarska društva za uresničevanje skupnih interesov. V zvezo je v letu 2010 vključenih 203 čebelarskih društev in 15 regijskih čebelarskih zvez. Skupaj je torej v našo ČZS včlanjenih 6.809  čebelarjev iz vse Slovenije. Povprečna starost slovenskih čebelarjev je nekaj manj kot 60 let. Slovenski čebelarji veliko damo na svojo prepoznavnost, tako ima večina čebelarskih društev in zvez svoje prapore, čebelarji imamo svojo čebelarsko obleko in ne nazadnje nas povezuje tudi čebelarska himna. Vsako leto praznujemo tudi svoj čebelarski praznik na dan rojstva Antona Janše 20. maja. Najvišji organ ČZS je občni zbor. Izvršilni organ ČZS je upravni odbor, ki ga sestavljajo voljeni predstavniki 13 volilnih okolišev iz vse Slovenije. Zveza ima tudi nadzorni odbor in častno razsodišče, zastopa in vodi pa jo predsednik, ki ga izvoli občni zbor.
Čebelarska zveza Slovenije ima od leta 2002 svoje prostore v stavbi na Brdu pri Lukovici; poslopje je last slovenskih čebelarjev – članov ČZS. V t. i. Čebelarskem centru Slovenije so tri dvorane, pet pisarn ter prostori trgovine s čebelarsko opremo in gostišča s prenočišči, ki jih je ČZS oddala v najem. 
 
Problematika, s katero se srečujemo slovenski čebelarji in ČZS
Čebelarstvo postaja vse bolj ogrožena panoga.  V letu 2010 je v Sloveniji  približno 150.000 čebeljih družin.
V letu 2009 beležimo večje izgube čebeljih družin. Povprečno so čebelarji izgubili 23 odstotkov čebeljih družin. Najvišje izgube so v Obalno-kraški (41 %) in v Ljubljanski regiji (37 %), v neposredni okolici Ljubljane z njenim zahodnim delom pa so povprečne izgube dosegle skoraj 50 %. V zadnjih treh letih so podatki o izgubah čebeljih družin naslednji: leta 2007 približno 35 % izgub, 2008 približno 15 % in 2009 približno 25 % izgub. To pomeni, da smo v Sloveniji v zadnjih treh letih izgubili preko 100.000 čebeljih družin. Izgubam čebeljih družin se žal ni možno popolnoma izogniti, lahko pa se jih zelo zmanjša, in sicer z boljšim poznavanjem vzrokov. Razmere za čebelarjenje so se spremenile: prisotnost varoj v čebeljih družinah, intenzivno kmetijstvo z uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS), klimatske spremembe, onesnaženost okolja.
Če število pade pod sto tisoč, že ni več zadostnega opraševanja, problematično je ohranjanje krajevnih različic čebel in podobno. Po zakonu v našo državo ne smemo vnašati nobenih čebel, zato moramo nujno poskrbeti za ohranitev naše avtohtone kranjske čebele. V letu 2010 je bilo pomorov zaradi zastrupitev malo, saj smo naredili velik napredek pri ozaveščanju javnosti o pravilni uporabi FFS, tudi zakonodaja je ostrejša, učinkovitejši je nadzor nad uporabo FFS, pa tudi kmetje se morajo o uporabi FFS izobraževati. Predvsem je potrebno poudariti, da smo skupaj z državo uredili »protokol« obveščanja ob pomorih, saj čebelar pokliče center za obveščanje, ti pa obvestijo vse pristojne službe, ki potem na stroške države raziščejo vzroke pomora. Prizadeti čebelarji so v preteklih letih za pomorjene čebele dobili finančno nadomestilo.
Večji problem je postopno izginjanje čebel zaradi podnebnih sprememb, uporabe številnih pesticidov, zajedavca varoje, onesnaženosti okolja. Nevaren je »koktajl« pesticidov, kar šaljivo primerjamo z alkoholnim: če spiješ šilce žganja, kozarec piva ali vina, lahko voziš avto; če pa spiješ vse troje, ne smeš. Pri čebelah je podobno: koncentracije posameznih pesticidov so res minimalne, a njihovo dolgoročno kombiniranje zanje zagotovo pomeni propad. Če se življenjska doba čebele skrajša že za deset odstotkov, je pogubno.
 Problem je tud vse večja birokracija, kateri smo podvrženi čebelarji. Potrebno se je zavedati, da je v Sloveniji več kot 90 % čebelarjev, ki čebelarijo z do 20 družinami. Ti so zelo pomembni kot opraševalni servis, saj si Slovenija ne želi, da bi bilo potrebno opraševanje plačati, ne želi si »ročnega« opraševanja.  Vsi skupaj si želimo dovolj čebel, ki bodo zagotavljale opraševalni servis, zato je potrebno čebeli zagotoviti čim boljše pogoje, čebelarjem pa čim lažje upravljanje s čebelarsko dejavnostjo
 
Čebelarska zveza Slovenije meni, da je nujno, da se čebela povsod razglasi kot ogrožena živalska vrsta in da se sprejmejo vsi ukrepi, ki bodo ščitili čebele. Ker je leto 2010 leto biotske raznovrstnosti, ČZS meni, da je potrebno sprejeti tako zakonodajo, ki bo spodbujala sajenje medovitih avtohtonih rastlin, ki bodo nudile čebelam pašo; hkrati se bo na ta način ohranjalo avtohtono rastlinje in s tem pestro okolje. Na področju uporabe škodljivih FFS za čebele je potrebno poostriti nadzor nad nepravilno uporabo, hkrati pa še povečati sredstva za raziskave o škodljivosti posameznih sredstev za čebele.
Ne nazadnje je potrebno še bolj osveščati javnost o pomenu čebel na vseh področjih s poudarkom na pomenu za opraševanje, saj brez čebel ne bo hrane. Seveda pa je potrebno poudariti tudi pomen čebeljih pridelkov kot zdrave in varne hrane.
 
Zakoni, ki veljajo v čebeljih družinah, so lahko zgled za vse nas. Spoštovanje, pripadnost, odgovornost do lastnih in skupnih nalog so temelji za njihovo preživetje. In so temelji za preživetje narave. Prej ko bomo to spoznali tudi ljudje, večja je možnost, da rešimo ta naš svet.
 
Boštjan NOČ, predsednik ČZS

 
  Števec obiskov:    
 

O avtorjih | Prijava